Nazaj
07.09.2020

Veliki družinski test

Smo družina z veliko strastjo do športnih aktivnosti in aktivnosti na prostem. Če ne štejemo dedkov in babic, se nas je pet odločilo potovati v avtodomu in ugotoviti, ali je otrokom všeč biti na poti.

 

Otroci so stari tri, pet in šest let, eden pa je še na poti. Ker je bil z nami tudi naš kuža, smo si predstavljali, da bi znalo biti kar težavna obiskati tako gore kot morje ter #explorenewspaces. Odločili smo se potovati izven glavne sezone in priti kar se da daleč v enem mesecu.

 

Veliko potujemo, nazadnje smo bili z otroki v Angliji, Južni Afriki in na Portugalskem. A vseeno si nisva znala predstavljati, kako bo se bo iztekla naša nova dogodivščina. Hkrati pa vsi navdihujoči potovalni blogi in Instagram računi svetujejo, da v takem primeru izstopiš iz svojega območja udobja. Sprva smo mislili, da bi lahko potovali v manjšem kombiju, saj so otroci še vedno majhni. A ko smo izvedeli, da Kathi pričakuje še enega otroka, smo morali bolj premisliti o spalnih možnostih in potrebah v vozilu, da bi se vsi počutili dobro skozi celotno potovanje. Preučili smo ponudbo Sun Living vozil in našli avtodom, za katerega smo menili, da bo ustrezal našim potrebam: A70DK.

 

3 sezone v enem mesecu!

 

Takoj ko smo prevzeli vozilo, so se otroci v njem počutili kot doma. Z igračami in knjigami, ki so jih vzeli s seboj, so ga takoj spremenili v svojega. Za vse nas je bila to nova izkušnja, saj smo tokrat spakirali precej več stvari kot po navadi, a pač nismo mogli vedeti ne kam bomo šli ne kakšno vreme nas čaka. V mislih smo imeli okvirni plan štartati iz Avstrije preko Švice do Francije, kjer bi deskali na vodi, in če bi se dalo priti vse do Portugalske. Seveda pa smo računali tudi na deskanju na snegu nekje v Alpah, če bi se vreme na poti močno obrnilo.

 

Na naše veliko presenečenje pa smo uspeli v vozili spraviti zelo veliko prtljage: 2 surfa, 4 rolke, vse torbe z opremo za delo na poti (računalniki, kamere itd.), oblačila za deževne dni, dodatno obutev in ogromno organske hrane, ki smo jo kupili doma – za vsak slučaj. Vse oblačila pa so našla prostor v visečih omaricah. Vsak otrok je dobil svojo omarico za svoja oblačila, pa tudi midva, ostalo pa je še prostora za igrače in knjige. Tudi za našo psičko smo našli idealen prostor s tem, da smo odstranili mizo v manjšem jedilnem prostoru in tja, med obe klopi, postavili pasjo kletko. Tam je bilo zanjo varno in lahko dostopno.

 

In smo se odpravili! No ja, skoraj. Začetniki potovanja z avtodomom naj nekatere stvari dvakrat preverijo. Tudi mi smo, sicer bi odšli brez polnih plinskih jeklenk, tekočine za kemično stranišče, cevi za polnjenje vode itd. Seveda se je treba vozila tudi najprej navaditi. Malce smo bili v skrbeh ali nam bo uspelo poskrbeti za vse v drugih državah, saj nismo imeli namena ostajati v kampih. Večina teh je bila tako ali tako že zaprta, hkrati pa to ni tisto, kar smo želeli od tokratne poti.

 

A na poti se je vse zares hitro uredilo . Danes, ko je uporaba mobilnika v Evropi, zahvaljujoč nizkim stroškom gostovanja, Googlu in ostalim aplikacijam, kot sta recimo tudi Park4night in Magicseaweed (za surfanje) tako enostavna, se je večina stvari izšla, kot je treba.

 

Potovanje

 

Naša prva postaja je bila obisk prijateljev v Bernu. Vožnja 7-metrskega vozila v mesto, ki ga niste nikoli obiskali, res zveni nekoliko zapleteno, a na koncu je šlo gladko. Zadnje okno v A70DK in odprt prostor v vozilu prispevata k dobremu občutku glede resnične velikosti avtomobila. Naslednji dan pa smo se odpravili proti francoski meji. Odločili smo se, da se ne bomo pustili voditi zgolj Googlovemu zemljevidu, temveč se bomo ustavili, kadar koli bomo naleteli na kaj zanimivega. Tako smo takoj na obrobju Berna že ustavili v galeriji, kjer je eden od naših prijateljev pripravljal predstavo.

 

Po dveh nočeh v različnih krajih v Franciji smo prispeli v Capbreton, odlično lokacijo s postajališčem za avtodome, elektriko na plaži, 28° C sredi oktobra in res tihim okoljem. To točko smo izbrali, saj imamo tam prijatelje z otroki, ki jih vedno radi obiščemo obiščemo: Benjamin je zelo nadarjen umetnik, njegova žena pa je oblikovalka za priznano blagovno znamko deskanja na vodi. Po nekaj skupnih dneh surfanja in rolkanja, smo nadaljevali pot proti Portugalski.

 

Čas je kar letel in skoraj smo bili na polovici. Malce naju je skrbelo, koliko bo treba še prevoziti nazaj do doma, ampak otroci so se še vedno počutili dobro, večino časa so v vozilu risali – čeprav smo imeli s seboj dva majhna zaslona za gledanje filmov na DVD-jih, so ju uporabili vsega trikrat. Stroški so se sicer občutili, saj so bile cestnine v Franciji kar visoke, v Španiji in na Portugalskem pa potem nižje.

 

Razmišljali smo o poti ob obali Baskije vse do Galicije, a smo si hitro premislili, ko je kmalu po meji začelo deževati. Tako smo po dolgi vožnji pristali na plaži v Ericeriji. Prebujanje ob zvoku šumenja ocena je bila največja prednost utrujajoče vožnje. No, pa tudi vreme. Še vedno je bilo čutiti poletje s 26°C zraka in 19°C Atlantika – tega nismo pričakovali, ko smo junija surfali pri precej nižjih temperaturah. Valovi so bili idealni tudi za otroke, in če se ne bi morali vrniti, bi se lahko sprehodili še po številnih čudovitih plažah. Po 5 dneh uživanja je bila tako spet čas za premik.

 

Na poti je bil Madrid, zato smo naredili nov premor. Tudi tam smo obiskali prijatelje in se imeli res lepo, ko so nas peljali v ZOO. Bil je vikend, do takrat pa smo imeli samo en dan dežja. A se je vreme res hitro precej poslabšali in vedeli smo, da bo treba naprej.

 

Lilo se je moral dva dni boriti z močnim vetrom na cesti. Sama pot skozi puščavnato pokrajino v okolici Madrida in francoske meje je bila sicer krasna, a 5°C in veter s hitrostjo 80km/h sta ustvarjala občutek nenehne vožnje v klanec. Ko smo prečkali mejo, se je spustila noč, mi pa smo se odločili najti točka za prenočitev. In pristali na novi plaži – Leucate – na povsem praznem postajališču. Smo pa tisto noč spali zelo slabo, saj so močni vetrovi tresli naš Sun Living in ustvarjali čudne zvoke. A se je vse obrestovali naslednji dan, ko smo se prebudili ob prazni plaži in si pripravili zajtrk pred svetilnikom na enem od klifov.

 

Zagotovo eden od vrhuncev na celotnem potovanju!

 

V Švici smo videli prve zasnežene vrhove pa tudi gozdovi so že spremenili barvo. Tudi tam smo preživeli lepo noč – poleg jezera, ob krasni ozki deželni cestici, ki je vodila čez most … Ob vožnji mimo oranžnih/rdečih/rumenih gozdov pa smo vedno bolj razmišljali o skorajšnjem deskanju na snegu. In v Salzburgu nas je res čakalo že 10 cm svežega snega …

 

Home sweet home

 

Preden smo morali vozilo vrniti v Adrio Mobil, smo imeli pred sabo še cel vikend. In seveda smo izkoristili razmere! Odpeljali smo se v Obertauern, eno od naših najljubših destinacij v okolici Salzburga, na dan deskanja. Sedežnice še niso obratovale, a smo se zabavali s sprehajanjem in tekanjem. Naslednji dan pa se je odprlo smučišče Planai (Schladming), tako da sva otroke na deskanje odpeljala tja. Tam še niso bili, tako da smo tudi pot končali z odkrivanjem novih krajev, pa čeprav v bližini doma. In zelo lepo se je pokazalo, koliko novega lahko odkriješ, če si vzameš čas za to.

 

Biti nazaj je bilo lepo in žalostno hkrati. Če bi se dalo, bi na poti preživeli še več časa. Sicer pa to zagotovo ni bila naša zadnja tovrstna izkušnja in že načrtujemo obisk drugih držav. Toliko je še za videti in zlahka si predstavljamo preživljanje časa na poti, na cesti. Bomo videli, po rojstvu dojenčka, se bomo verjetno hitro odločila, kam iti naslednjič.

 

Celotno popotovanje nas je naučilo, kako malo je treba, da si srečen, otroci pa so dokazali, da se hitro navadiš na življenje v avtodomu!

 

 

 

Družini »The Snowboarding Family« lahko sledite na njihovih kanalih:

 

Instagram: https://www.instagram.com/thesnowboardingfamily/

 

Faceboook: https://www.facebook.com/snowboardingfamily/

 

Spletna stran:  http://thesnowboardingfamily.com